Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uradni opomin senatorju Marku Kellyju zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, ki poziva vojake k neupoštevanju ukazov. Dva republikanska senatorja sta izrazila zaskrbanost glede ukrepa proti Kellyju. Konzervativni analitik pa je obsodil poskus ustrahovanja s strani Trumpove administracije kot "neroden".

Vrhovno sodišče Venezuele je razglasilo »začasno in prisilno odsotnost« predsednika Nicolása Madura, s čimer je predsedniška pooblastila za obdobje treh mesecev z možnostjo podaljšanja na šest uradno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Politični preobrat v državi je dodatno utrdila venezuelska vojska, ki je javno izrazila polno podporo novi predsednici, kar v trenutnih negotovih razmerah predstavlja ključen dejavnik stabilnosti režima. Ta nenadna menjava na vrhu države sledi obdobju izjemnih zunanjepolitičnih pritiskov in notranjih trenj. Čeprav uradni razlogi za Madurovo odsotnost niso podrobneje pojasnjeni, odločitev sodišča in takojšnja podpora oboroženih sil nakazujeta na vnaprej usklajen prenos oblasti. Rodríguez bo v tem mandatu odgovorna za vodenje države, ki se spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo, medtem ko usoda Nicolása Madura ostaja nejasna.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem nastopu v oddaji Meet the Press na televiziji NBC izjavil, da bi morala biti kubanska vlada močno zaskrbljena zaradi trenutnih razmer v državi. Rubio je poudaril, da so kubanski voditelji v velikih težavah, vendar ob vprašanju o morebitnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike ni podal konkretnih napovedi o prihodnjih operacijah. Izjave novega vodje ameriške diplomacije odražajo zaostreno stališče administracije do komunističnega režima v Havani. Po Rubiovih besedah notranje napetosti na otoku in gospodarska kriza resno ogrožajo stabilnost tamkajšnjih oblasti. Državni sekretar je s svojimi opozorili nakazal, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale dogajanje in se odzivale na morebitno stopnjevanje represije s strani kubanskega režima.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti zaradi domnevno nezakonitega vdora v Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kritiki opozarjajo na t. i. pravilo Pottery Barn, ki ga je pred invazijo na Irak ubesedil Colin Powell, in svarijo, da bo Washington moral prevzeti popolno odgovornost za varnost, infrastrukturo in morebitni kaos, ki bo sledil nasilni menjavi oblasti. Analitiki poudarjajo, da takšna dejanja brez jasne strategije za prihodnost državo potiskajo v dolgotrajno nestabilnost. Sočasno se administracija sooča z očitki o izrabljanju proračunskih sredstev za politične namene. Trump od ministrstva za finance zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine na podlagi zakona FTCA, pri čemer trdi, da sta bila preiskava ruskega vmešavanja in zaseg dokumentov v Mar-a-Lagu nezakonita posega. Njegovemu zgledu so sledili številni privrženci, vključno z obsojenci za napad na Kapitol, ki so bili kasneje pomiloščeni. Pravni strokovnjaki svarijo, da bi brez posredovanja kongresa zakon FTCA lahko postal orodje za prenos javnega denarja v roke Trumpovih političnih zaveznikov pod krinko pravnih odškodnin.

Najnovejša poročila in izjave biografov osvetljujejo zapleten odnos med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se je Trumpovo posestvo Mar-a-Lago na Floridi izkazalo za ključno lokacijo njunega druženja. Čeprav so Trumpovi sodelavci, vključno z nekdanjim odvetnikom Michaelom Cohenom, trdili, da Trump po letu 2004 z Epsteinom ni imel stikov, nove analize poudarjajo obdobje pred tem letom, ko sta bila tesna zaveznika. Biograf Michael Wolff pojasnjuje, da je do dokončnega razhoda med nekdanjima prijateljema prišlo zaradi neuspelega nepremičninskega posla v Palm Beachu. Po navedbah Wolffa je Trump leta 2004 za hrbtom Epsteina oddal višjo ponudbo za nepremičnino, za katero se je zanimal finančnik, kar je povzročilo nepopravljiv spor. Epstein naj bi za hišo ponudil 36 milijonov dolarjev, Trump pa ga je prehitel s ponudbo v višini 40 milijonov dolarjev. Kljub kasnejšim trditvam o prekinitvi stikov zaradi neprimernih dejanj Epsteina v letovišču, zgodovinski podatki kažejo, da so bili v ozadju predvsem poslovni interesi in osebne zamere. Mar-a-Lago je v tem obdobju služil kot stičišče vplivnežev, kjer je Epstein ohranjal dostop do Trumpovega osebja, kar še vedno sproža številna vprašanja v ameriški javnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Ameriški predsednik Donald Trump je v letu 2025, prvem letu po vrnitvi v Belo hišo, izvajal svojo politiko z izjemno hitrostjo, kar je sprožilo mešane odzive v ameriški in svetovni javnosti. Podporniki izpostavljajo pet ključnih dosežkov, ki naj bi zaznamovali njegovo vrnitev na oblast 20. januarja, medtem ko kritiki opozarjajo na politično polarizacijo in številne neresnice, ki so spremljale njegovo delovanje. Leto 2025 so opazovalci opisali kot izjemno burno obdobje, ki je korenito spremenilo ameriški politični prostor. Politična razhajanja glede Trumpovega delovanja so se konec leta stopnjevala, ko so različni mediji objavili sezname zmagovalcev in poražencev njegove politike. Medtem ko nekateri viri poudarjajo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev, drugi, vključno z mrežo CNN, izpostavljajo sistematično širjenje dezinformacij. Analitiki napovedujejo, da se bo visok tempo političnih sprememb nadaljeval tudi v preostanku njegovega mandata, kar bo zahtevalo nenehno prilagajanje tako domačih kot tujih akterjev na nepredvidljivo politično okolje v Washingtonu.

Analitiki opozarjajo, da je spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene razkril njegove prioritete pri obravnavi občutljivih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Po navedbah političnega analitika Jacka Hopkinsa je Greeneova razkrila, da jo je Trump pozval k nasprotovanju objavi arhivov o Epsteinu, češ da bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Hopkins trdi, da te navedbe neposredno spodkopavajo Trumpova prizadevanja, da bi se prikazal kot borec za preglednost in pravičnost za žrtve, ter kažejo na namerno ščitenje vplivnih posameznikov pred javnim razkritjem. Hkrati se v ameriški javnosti krepijo kritike zaradi domnevne dvoličnosti Trumpove administracije glede vprašanj goljufij. Medtem ko se predsednikovi podporniki osredotočajo na primere domnevnih zlorab socialne pomoči, kritiki opozarjajo na obsežne finančne nepravilnosti v času njegovega mandata. Izpostavljajo predvsem vprašanje pomilostitev bogatih posameznikov v zameno za politične donacije ter ocene o več deset milijard dolarjev vrednih prevarah v okviru programov pomoči za mala podjetja, ki jih administracija po mnenju opozicije ne obravnava z enako zavzetostjo.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prikrito operacijo v Venezueli, kjer so uničile objekt za nakladanje mamil. Trump je navedel, da je do eksplozije v venezuelskem pristanišču, ki so ga uporabljali za trgovino z mamili, prišlo zaradi posredovanja ZDA. Napad naj bi se zgodil na božični večer.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Donald Trump se je srečal z Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Hkrati pa se v drugem mandatu Trump osredotoča na promocijo svojega imena in podobe. Ustanovljen je bil Institut Donalda J. Trumpa za mir in Center Trump-Kennedy. Obstajajo tudi računi Trump za novorojenčke in kartice Trump Gold za bogate posameznike, ki želijo pridobiti prebivališče v ZDA. Povsod so velike Trumpove slike.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poročal o pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg tega je Trump odstavil ameriškega arhivista, uradnika, ki je odgovoren za ohranjanje ameriške zgodovine. Pojavljajo pa se tudi kritike o Trumpovi domnevni obsedenosti s slavo in imenom, kar naj bi se kazalo v ustanavljanju inštitutov in drugih projektov, povezanih z njegovim imenom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

V Paragvaju so prijeli nekdanjega brazilskega policijskega načelnika Silvineija Vasquesa, ki je pobegnil iz Brazilije po obsodbi zaradi vloge v domnevnem poskusu državnega udara, povezanega z bivšim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Vasquesa so aretirali na mednarodnem letališču Silvio Pettirossi v Asunciónu zaradi "tatvine identitete", saj se je poskušal izogniti mejnim kontrolam s pretvarjanjem, da je paragvajski državljan.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala neodvisnost Somalije. Hkrati se pojavljajo vprašanja o prihodnosti odnosov med ZDA in Izraelom. Ron Dermer, zaupnik premierja Netanjahuja, je že pred petimi leti ocenil, da so evangelisti zanesljivejša podpora Izraelu kot ameriški Judje.

V Hondurasu je bil za predsednika izvoljen konservativni kandidat Nasry Asfura, ki je prejel podporo Donalda Trumpa. Izid volitev je sprožil proteste levičarskih skupin. Asfurajeva zmaga pomeni nadaljevanje desničarske oblasti v državi, potem ko je popularnost prejšnje vlade padla.

Češki premier Andrej Babiš (ANO) je na drugi dan božiča objavil video, v katerem je razkril, da ga je po telefonu poklical ameriški predsednik Donald Trump. Pogovarjala sta se o vojni v Ukrajini, migracijah in Višegrajski skupini (V4). Trumpova žena Melania pa je Babiševi ženi Moniki poslala pozdrave.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta se pogovarjala o stanju transatlantskih odnosov in varnosti v regiji, posebej glede vojne v Ukrajini. Po poročanju urada poljskega predsednika sta si voditelja izmenjala tudi božične želje in razpravljala o napredku mirovnih pogajanj.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Nekdanji visoki pomočnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je dejal, da je po vdoru Hamasa v Izrael 7. oktobra prejel prvo nalogo od 'paničnega' premierja, da ugotovi, kako se lahko izogne odgovornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se je z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem pogovarjal o tem, kako končati vojno z Rusijo. Zelenski je pogovor označil za zelo dober in pohvalil konstruktiven pristop Američanov. V ločenem sporočilu je Zelenski dejal, da si Ukrajinci Putinu želijo smrt za božič, pri tem pa je kritiziral Ruse kot "brezbožne" in nečloveške.

Kremelj je ostro obsodil božično sporočilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaželel smrt. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in neprimernega človeka. Zelenski je v svojem govoru tudi označil Ruse za brezbožne in nečloveške.

Izraelski kabinet je odobril gradnjo 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Betzalel Smotrich sta med ključnimi akterji te odločitve, ki zadeva območje, ki ga je Izrael zavzel leta 1967. Istočasno je Netanjahu v božičnem sporočilu iz Jeruzalema poudaril, da je Izrael varen za kristjane, s čimer je potegnil vzporednico med versko svobodo v Izraelu in požigom božične dekoracije v palestinskem mestu Dženin.

Po več tednov trajajočem ročnem štetju glasov je volilna komisija v Hondurasu razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral Donald Trump, za zmagovalca predsedniških volitev. Trumpova administracija je pozvala vse strani, naj sprejmejo izid volitev, ki so potekale 30. novembra. Medtem ko je potekalo ročno štetje glasov, so ZDA obtožile honduraško volilno komisijo volilne prevare.

Druga seja Mednarodnega odbora načrtuje Antifašistično konferenco 2026 kot strateški prostor za enotnost, solidarnost in boj proti fašizmu ter imperializmu. Seja je utrdila mednarodno artikulacijo levice za izvedbo dogodka.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.

Danska je izrazila nestrinjanje z obnovljenim zanimanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, potem ko je imenoval republikanskega guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca v to ozemlje. Kljub vztrajanju Kopenhagna, da arktični otok ni naprodaj, je imenovanje povzročilo diplomatski spor. Danska je formalno protestirala proti imenovanju in ga označila za kršitev diplomatskih norm.

Donald Trump je ponovno sprožil idejo o širitvi ozemlja Združenih držav Amerike in izrazil željo po nakupu Grenlandije, ki jo vidi kot strateško pomembno za ameriško nacionalno varnost. Trumpova izjava predstavlja odmik od tradicionalne zunanje politike, saj odkrito izraža imperialistične težnje do ozemlja, ki pripada članici zveze NATO in tesni zaveznici ZDA.

Nekdanji direktor Cie John Brennan se boji, da bi sodnik, ki pogosto odloča v prid Donalda Trumpa, lahko obravnaval primer, ki zadeva njega in druge. Zdaj zahteva posredovanje sodišča. Hkrati je zvezni sodnik v Washingtonu odredil Trumpovi administraciji, da mora 137 Venezuelcem, ki so bili nepravilno izgnani iz Združenih držav in poslani v Salvador, omogočiti zaslišanja.

Rusija je začela umikati družine svojih diplomatov iz Venezuele. Vir blizu agencije AP je povedal, da rusko zunanje ministrstvo ocenjuje razmere v Venezueli v "zelo mračnih tonih".

Podpredsednik JD Vance je izrazil dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino. Vance je za UnHerd dejal, da ni prepričan, da bo prišlo do mirne rešitve, čeprav je bil dosežen določen napredek.

Izraelska vojska preiskuje incident na zasedenem Zahodnem bregu, v katerem so vojaki ustrelili 16-letnega Palestinca, ki naj bi vanje vrgel opeko. Posnetki CCTV pa kažejo, da tega ni počel, ko je bil ustreljen. Palestinski posnetki, ki so zaokrožili na spletu, prikazujejo izraelske vojake, ki naj bi ubili Rayyana Abu Muallo v mestu Qabatiyya na Zahodnem bregu, medtem ko je ta hodil po ulici.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ambasadorjev in drugih visokih diplomatov, da bi zagotovila, da ameriška diplomacija v tujini popolnoma podpira Trumpove prioritete v okviru strategije 'Amerika na prvem mestu'. Poleg tega bo Danska na zagovor poklicala ameriškega ambasadorja zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo pogovori med Ukrajino in Združenimi državami Amerike o izvedbi volitev. Zelenski je že pred tem izjavil, da je pripravljen dovoliti nacionalne volitve, če bodo te potekale pošteno in svobodno. Poudaril je, da trenutni pogovori vključujejo tudi pomoč ZDA in drugih partnerjev pri vzpostavitvi pogojev, ki bodo Ukrajincem omogočili varno glasovanje. Že pred tem je izjavil, da bi lahko država izvedla volitve v 60 dneh, vendar le, če bi obstajala varnostna jamstva.

Madžarski premier Viktor Orbán je na javnem nastopu ironično komentiral možnost, da bi visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas lahko premagala Rusijo v morebitnem konfliktu. Orbán je potegnil vzporednico z neuspešnimi pohodi Napoleona Bonaparteja in Adolfa Hitlerja. Izjavil je, da sta že Napoleon in Hitler napadla Rusijo in ne uspela, zdaj pa naj bi to uspelo Kaji Kallas.

Večina Poljakov se strinja s predsednikom Karolom Nawrockim, da se v odnosih z Ukrajino pogosto ne počutijo kot partnerji. V anketi SW Research za rp.pl je to mnenje izrazilo 59,8 odstotka anketirancev. Odnosi med Poljsko in Ukrajino ostajajo pomembna tema javne razprave, čeprav Poljska od začetka ruske agresije Ukrajini nudi široko podporo. Nawrocki je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim opozoril, da del Poljakov meni, da ta trud ni vedno cenjen.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi konec tega meseca ameriškega predsednika Donalda Trumpa seznanil z možnostmi za nove napade na Iran. Izraelski uradniki opozarjajo, da Teheran obnavlja in širi ključne vojaške zmogljivosti, ki so bile poškodovane v prejšnjih napadih. Analitiki se strinjajo, da zadnji krog spopadov med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji spopad, s katerim se bosta soočili regionalni sili.

Profesor Jeffrey Sachs in Glenn Disen sta naslovila odprto pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem poudarjata, da je varnost nedeljiva in da je poznavanje zgodovine ključnega pomena. Pismo, objavljeno na Brave New Europe, izpostavlja pomembne teme v zvezi z mednarodnimi odnosmi in varnostno politiko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za nov dialog med Evropo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron poudarja potrebo po neposrednih pogovorih z Moskvo, še posebej če trenutni ameriški poskusi posredovanja v mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo ne bodo uspešni. Hkrati zagovarja finančno pomoč Ukrajini in vidi v zamrznjenem ruskem premoženju sredstvo pritiska.

Estonsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika na zagovor, potem ko so ruski mejni stražarji domnevno kršili estonsko suvereno ozemlje. Po navedbah vladnih uradnikov so trije ruski mejni stražarji za kratek čas prestopili na estonsko ozemlje, kar so posnele tudi varnostne kamere.

Volodimir Zelenski se je po srečanju s predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi sestal še s premierjem Donaldom Tuskom, s katerim sta razpravljala o varnosti Evrope in finančni pomoči Ukrajini. Nawrocki je izrazil mnenje, da Ukrajinci niso dovolj cenili pomoči Poljakov. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravljena pospešiti reševanje vprašanja Volinja. Medtem je Mentzen izjavil, da bi morala Poljska ustaviti pomoč Ukrajini, dokler se ne uresničijo pričakovanja Poljske.