APDEJT.si

Sociologinja Lætitia Bucaille analizira ovire pri uresničitvi Trumpovega načrta za Gazo in poudarja, kako sta 7. oktober in izraelska vojna pripeljala vse akterje konflikta v novo obdobje. Medtem je preiskava razkrila, da neznana izraelska organizacija, ki se predstavlja kot humanitarna, pomaga Palestincem zapustiti območje Gaze. Organizacija Al-Majd Europe trdi, da zagotavlja pomoč muslimanskim skupnostim na območjih konfliktov, vendar ni registrirana v nobeni od navedenih držav.

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Predsednik Trump še ni sprejel odločitve o morebitnih vojaških napadih v Venezueli. Hkrati je omenil možnost zračnih napadov na kartele v Mehiki in Kolumbiji. Kljub napetostim pa je Trump nakazal, da bi ZDA lahko še vedno potekale pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom.

Predsednik Donald Trump je izjavil, da so možni pogovori z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump je že prej ukazal svojim diplomatom, naj prekinejo stike s Caracasom. Povedal je, da so morda v teku določeni pogovori z Madurom, a bo potrebno videti, kako se bo to izteklo.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Poljski uradniki so kritizirali nemškega veleposlanika na Poljskem, Miguela Bergerja, zaradi njegovega odziva na poročilo o vojni škodi, ki jo je Poljska utrpela med drugo svetovno vojno. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko poljskega predsednika, je poudaril, da poročilo obstaja in bo vplivalo na odnose med državama, dokler se Nemčija ne bo v celoti poravnala za zločine in uničenje. Evropski poslanec Arkadiusz Mularczyk je ponudil veleposlaniku poročilo o vojni škodi, na kar se je Berger odzval z odklonilnim odgovorom.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Madžarski premier Viktor Orbán je prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša označil za fantastičnega človeka, Čehe pa za najbolj racionalen narod v Evropski uniji. Orbán je to izjavil na shodu v zahodnem madžarskem Györu, ki ga je označil za »protivojno zborovanje«, nujno zaradi grožnje vojne v Evropi.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja. V pismu je sojenje Netanjahuju označil za politično in neupravičeno.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.

Slovaški premier Robert Fico je kritiziral odhajajočo češko vlado Petra Fiale zaradi domnevne »destrukcije V4« in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada Andreja Babiša podprla sodelovanje držav Višegrajske četverice. Fico je pokojnega kardinala Dominika Duka označil za veliko osebnost. Izjavil je, da je Češka pod vodstvom Fiale prispevala k prenehanju delovanja V4.

Turško pravosodje je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Ta poteza zaostruje odnose med Turčijo in Izraelom. Hkrati pa se v Izraelu nadaljujejo prizadevanja vlade za oslabitev izraelske vojske, kar sledi prizadevanjem za omejitev moči sodstva.

Tomio Okamura, vodja skrajno desne stranke SPD, je ob nastopu funkcije predsednika Poslanske zbornice češkega parlamenta odstranil ukrajinsko zastavo, ki jo je izobesila njegova predhodnica. Ta poteza je izzvala ogorčenje poslancev, ki so v znak protesta in solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinske zastave iz oken svojih poslanskih klubov. Ukrajinski parlamentarni voditelj Ruslan Stefančuk je dejanje označil za sporno, češki predsednik senata Miloš Vystrčil pa se je zanj opravičil.

Kreml je zanikal govorice o tem, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost predsednika Vladimirja Putina. Govorice so se pojavile po neuspešnem poskusu organizacije srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter zaradi Lavrovove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da so informacije neresnične.

Kreml je zanikal ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu. Govorice so se pojavile zaradi odpovedi srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter Lavrove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Lavrov še naprej opravlja svojo funkcijo.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Novoizvoljeni predsednik češkega parlamenta, Tomio Okamura (SPD), je že prvi dan mandata povzročil razburjenje, ko je odstranil ukrajinsko zastavo z zgradbe parlamenta. Zastava, ki je simbolizirala solidarnost z Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022, je izzvala kritike opozicijskih politikov. Pirati so zastavo kasneje vrnili. Poslanci ODS in Piratov so se odzvali z izobešanjem ukrajinskih zastav iz oken svojih poslanskih klubov, s čimer so izrazili nestrinjanje z Okamuro in podporo Ukrajini.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

V nemškem Bundestagu so vse stranke obtožile Alternativo za Nemčijo (AfD), da vohuni v korist Rusije. Socialdemokrati, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni trdijo, da se AfD pusti izkoriščati za interese Vladimirja Putina v Nemčiji. Poslanci so AfD označili za "rusofilsko spijočo celico" in poudarili, da deluje kot pomočnik ruskih interesov v parlamentu, kar predstavlja resno nevarnost za nemško demokracijo.

Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je obiskal Prago, kjer se je srečal s češkim predsednikom Petrom Pavlom in voditeljem stranke ANO Andrejem Babišem. Z Pavlom sta razpravljala o krepitvi bilateralnega sodelovanja in Slavkovskega formata, z Babišem pa o obnovi sodelovanja Višegrajske četverice (V4) in usklajevanju stališč v evropski politiki. Pellegrinijev obisk je vključeval tudi slavnostni koncert slovaške filharmonije.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Nemški kancler Фридрих Мерц je izjavil, da bi se morali sirijski begunci vrniti v domovino, saj je vojna končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Мерц meni, da ni več razloga, da bi Sirijci, ki so pobegnili pred 13-letno vojno, še naprej iskali azil v Nemčiji. Zunanji minister Јохан Вадепфул pa priznava, da so možnosti za vrnitev Sirijcev omejene.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, ker je Mehika odobrila azil Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla. Perujsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da konzularni odnosi ostajajo.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je v nedeljo zagrozil z nadaljnjo eskalacijo proti Libanonu, pri čemer je obtožil libanonskega predsednika Josepha Aouna, da »zavlačuje« in odlaša z razorožitvijo Hezbollaha. Katz je dejal, da se Hezbollah »igra z ognjem«.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek med delovnim obiskom v Pragi srečal češkega kolega Petra Pavla in predsednika stranke ANO, Andreja Babiša. Srečanje je potekalo ob robu koncerta Državne filharmonije Košice v Občnem domu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za CBS 60 Minutes izrazil svoje iskrene misli o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in kitajskem predsedniku Xi Jinpingu. Trump je Putina in Xija označil za "zelo močna voditelja", ki sta "trda" in "pametna", a z njima se "ni za igrati".

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal, da se ne bo udeležil ustnih obravnav vrhovnega sodišča glede carin. Poleg tega je Trump prikazan kot nekdo, ki si prizadeva potrditi svojo pravico do neomejenega delovanja po svetu, kar ga prikazuje v negativni luči.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Po raziskavi United Surveys by IBRiS za Wirtualno Polsko več kot 65 % Poljakov meni, da so se odnosi med Poljsko in Ukrajino leta 2025 poslabšali. Le 8,6 % anketiranih je nasprotnega mnenja. Skoraj polovica vprašanih (49,1 %) meni, da so se odnosi "precej poslabšali", 16,4 % pa, da so se "zelo poslabšali".